|
Goruok gi Kayongo Kitiyo gi Oduma Mar Ua Kayongo Hybrid! |
|
|||
|
Kayongo eseketho chamb jopur manie Nyanza kod Milambo. Osedonjoe puothe moromo hectare 200,000 mag puothe chamb jokenya kendo osemiyo omuom moselal moromo million mia aboro osebedo kalal higa ka higa ma osekelo kech ne jo Kenya ma milambo. Jopur e Kenya nigi kodhi mar oduma manyien mar hybrid midendoni Ua Kayongo mobuki kod yath mar Strigaway mar nego buya mar kayongo. Riekoni nego koth kayongo matemo ti kaponi otemo ni mondo omok kuom oduma madongo. Ekind jononro, riekoni idendoni Imazapyr Resistance-maize (IR maize) kata yweyo poudho molos kod yadh buya maok neg koth odumano manene okuong yudo gi jononro ei BASF bang’e riekono oketie oduma ma ipidho e Kenya kaeni kod jononro joratenge mowuok e migawo mar nonro mar oduma kod ngano miluongoni International Maize and Wheat Improvement Centre (CIMMYT) kod migao matimo nonro mar cham kod jamni makenya kaeni miluongoni Kenya Agricultural Research Institute (KARI). Sani, kambe adek maloso kothe, Kenya Seed Company, Lagrotech kod Western Seed Company osepidho kodhini mar hybrid mondo obi otem epouthe kind higani 2005 kod higa mabiro 2006. Kambegi oseyiereni gibiro uso kodhini mar hybrid ginying mar Ua Kayongo H1 (Janeg Kayongo). Migao mar African Agricultural Technology Fund (AATF) yande ochaki mondo okony jopur manitie Africa mondo ginwang’ konyruok e rang’iny makare. Achiel kuom tich maduong’ momigi teko en kaka miyo jopiny ng’eyo kodhini mar oduma midendo kod dho jononro ni rieko mar IR ne anyuola modak e milambo mar Kenya. Mondo dwaroni ochop kare, AATF omakore kod jononro madendore ni CIMMYT, KARI, BASF togi kembni maok bad piny owacho anyuola (WeRate-FORMAT, SACRED-Africa, SCODP), kambe maloso kod mauso kothe (Kenya Seed, Lagrotech, Western Seed), migawo jononro miluongoni TSBF-CIAT gi mamoko mondo otim ranyisi kod buche mag puonjruok e puothe mani milambo mar Kenya. Ua Kayongo H1 ipidho kendo rito kaka kothe mag oduma mamoko. To kata kamano, Ua Kayongo obuki kod yadh buya miluongoni Strigaway. Omiyo jopur onego oluok lwetegi bang’ mako kodhini kapok gimulo kothe mamoko.Ua Kayongo inyalo kom kothe mamoko machalo oganda, njugu e kindgi to ok ie bur achiel. Ua Kayongo bende inyalo riw gi yore kata riekni mamoko manyalo konyo duoko kayongo chien kaka dhiro gi ywayo (Push Pull), kata pidho oduma kod njugu, soyabean, a lot mar nyiyo, kata lablab kiluwo rieko mar MBILI (pidho laini ariyo mag odula kailuwo kod laini arroyo mag njugu kata oganda). Tiyo kod Ua Kayongo duoko buya mamoko mani machiegni kod oduma bedo matin seche mitimoye doyo mokuongo. Endalo chiri mabiro ehigani 2005, puothe mochung’ie kod jopur notimie ranyisi kaka riekoni konyo. Kodhi mar Ua Kayongo ibiropogi ne mier 16,000 mondo gipidh kendo ibiro luongo chokruok e dwe mar auchiel higani (June 2005) mondo jopur onen kendo gipuonjre kaka kodhi mar Ua Kayongo tiyo. |